2017: KUGA-produkcijona VILA MILA
I nevi but tschibtschakeri musicaliskeri produkcijona la KUGA-jatar Großwarasdorf / Veliki Borištof
Andi KUGA Großwarasdorf i kultureli buti le tschavenca taj le ternenca imar jek barikano pharipeskero punkto hi. Palo baro jerinipe le keripestar „Hairy Tale“ 2013, o KUGA-jakero ternipe akan jek nevi ajgeni produkcijona kesdinel. Pasche o dschila amare hajmatakere pop- vaj rockbandijendar taj internacijonali bariptschendar jek historija bartschol, savi pe ande jek burgenlanditiko-horvacko gav tel schaj khelahi. Ande moderni but tschibtschakere keriptscha jeka live-bandaha, phure prindscharde tematscha sar o kamipe, o rodipe pal i ajgeni identiteta, i foroskeri-thaneskeri tematika, i dschivipeskeri voja t.a. aun dikle on. Adaj o tschibtscha nimtschko, horvacko taj englitiko afka and khude on, kaj i historija o cile te hajon.
Dschene
Andi grupn 33 dschene hi, o lek buteder lendar ischkolaschtscha taj ischkolaschkiji taj schtudentscha taj schtudentkiji maschkar 15 taj 30 berscha. But lendar imar khelipeskere thaneskere terdschijiptscha hi, hatek ojs schauschpilertscha vaj schauschpilerkiji vaj ojs muschikaschtscha le bandijendar sar „Coffeeshock Company“, „Kacavida“, „Elektrikeri“ taj „Turbokrowodn“.
Projektoskero vodinipe taj choriskero vodinipe: Jelka Zeichmann-Kocsis Kinstlerischi vodinipe taj reschi: Joško Vlasich, Peter Wagner Khelipeskeri thaneskeri koncepcijona: Peter Wagner
Khelipeskero thaneskero kipo taj rontschi: Jennifer Iovanov, Charlotte Lassalle Asistenca: Marco Blascetta, Konstantin Vlasich Muschikakero vodinipe: Nikola Zeichmann Korejografija: Oliver Edward, Mira Zeichmann
Layout: Viktoria Satovich
Hangoskeri technik: Valentin Reumann, Christoph Halper Ududiskeri- taj videjoskeri technik: Thomas Eitel, Kristijan Karall, Georg Müllner, Benjamin Zöberl
Ududiskero design: Alfred Masal
Biro: Ljuba Bendra, Alexandra Buzanich, Maria Karall, Alex Karazman
Historija
Jek daj lakere raklijenca la srastunaha ando Burgenland roasinel, o palmukipe le mule tschavengere dadestar, jek mesuja aun te lel. Jek grupn slavistikakere schtudentschendar taj schtudentkijendar lengere duj profesorkijenca i situacija le burgenlanditike horvackendar taj horvackijendar aun te dikel peske kamla. Andi srastuni hi te duj ranja, save jek termengero uprelikeripe jerinde. O cile, laken pumen papal andi „Vila Mila“, jek pensijona, savi jeka igen dominanti ranijatar vodim ol. Use kamipeskere koji, palmukipeskere debatscha taj konfliktscha maschkar o generaciji al. Te tipischi „scentscha andar o than“, sar „Tamburica uz oganj“ vaj o balitschoskero uprebutschalinipeskero khelipe andi historija del.
Alle Projekte